V tem prispevku predstavljam kratek povzetek novele C Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki bo začela veljati 28. junija 2023. Osrednja novost, ki jo novela prinaša, je, da bo po njeni uveljavitvi Upravno sodišče Republike Slovenije (praviloma) odločalo po sodniku posamezniku, kar je bila do zdaj izjema od kolegialne sestave sodišča.
Sestava sodišča
Če je do zdaj Upravno sodišče odločalo v senatu treh sodnikov in je bilo odločanje po sodniku posamezniku izjema, bo po novem Upravno sodišče (praviloma) odločalo po sodniku posamezniku (spremenjeni prvi odstavek 13. člena ZUS-1). Odločanje v senatu treh sodnikov pa je še vedno predvideno v dveh zakonsko določenih primerih: (1) gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali je od odločitve mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja in (2) če tako določa drug zakon (spremenjeni drugi odstavek 13. člena ZUS-1). V teh dveh primerih sodnik posameznik, ki mu je bila zadeva dodeljena v reševanje po načelu naravnega sodnika, poda predlog za senatno sojenje predsedniku sodišča, ki o njem odloči s sklepom, zoper katerega ni pritožbe. Pri tem se tudi preostala člana senata določita v skladu z načelom naravnega sodnika. Predlog za odločanje po senatu pa mora sodnik posameznik podati do razpisa pripravljalnega naroka ali prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do predložitve zadeve na sejo (spremenjeni tretji odstavek 13. člena ZUS-1). Ob tem velja posebej izpostaviti, da je v prehodnih določbah novele C ZUS-1 določeno, da tudi v postopku, ki se je začel pred njeno uveljavitvijo in v katerem še ni bil razpisan pripravljalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo oziroma zadeva še ni bila predložena na sejo, sodišče odloča po sodniku posamezniku, ki je (dozdajšnji) sodnik poročevalec, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje (drugi odstavek 25. člena ZUS-1C).
Poleg tega je po novem predvideno, da tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije o pritožbi odloča v senatu treh sodnikov, če je na prvi stopnji odločal senat (spremenjeni prvi odstavek 14. člena ZUS-1). Če pa je na prvi stopnji odločal sodnik posameznik, tudi Vrhovno sodišče o pritožbi odloča po sodniku posamezniku (spremenjeni drugi odstavek 14. člena ZUS-1). Predvideno je tudi, da lahko sodnik posameznik s sklepom odstopi zadevo v odločitev senatu treh sodnikov, če oceni, (1) da gre za zapleteno zadevo glede pravnih ali dejanskih vprašanj ali (2) je od odločitve mogoče pričakovati rešitev pomembnega pravnega vprašanja (novi tretji odstavek 14. člena ZUS-1).
ZUS-1 po noveli tudi ne določa več, da Vrhovno sodišče o reviziji odloča v senatu treh sodnikov, kar pomeni, da se glede tega uporablja določba Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja, kolikor ZUS-1 ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1), in da Vrhovno sodišče o reviziji odloča v senatu petih sodnikov (drugi odstavek 38. člena ZPP).
Zastopanje toženca
V skladu z novelo toženca, ki je (še vedno) država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan, v upravnem sporu (še vedno) zastopa organ, ki je izdal akt iz prejšnjega stavka, razen če v primeru tožbe zoper državo oziroma lokalno skupnost Vlada Republike Slovenije oziroma župan po vložitvi tožbe za zastopnika določi državno ali občinsko odvetništvo (do zdaj: drug organ države oziroma lokalne skupnosti). Po izrecni določbi novele lahko toženca po pooblastilu zastopa tudi odvetnik oziroma odvetniška družba (spremenjeni peti odstavek 17. člena ZUS-1), kar je bilo sicer po ZPP mogoče že do zdaj (prvi odstavek 86. člena ZPP).
Omejitev števila in obsega vlog
Novela uvaja možnost sodišča, da stranki odredi omejitev števila in obsega vlog, ji naloži, da v določenem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni (izjemoma pa ne krajši od osmih dni), predloži pisni povzetek najbolj bistvenih navedb in podatkov iz vloženih vlog, ter ji določi dolžino povzetka. Predvideno je, da lahko tako ravna sodišče zlasti, kadar gre za večje število vlog ali so te glede obsega ali vsebine nepregledne ali je če to potrebno za učinkovito obravnavanje zahtevnejše zadeve (novi četrti odstavek 20. člena ZUS-1). Po noveli lahko sodišče stranki določi tudi rok, v katerem lahko pošilja vloge pred narokom in ki prav tako ne sme biti krajši od 15 dni (izjemoma pa ne krajši od osmih dni; novi peti odstavek 20. člena ZUS-1), kar je bilo glede na drugi odstavek 286. a člena ZPP (ki določa, da lahko sodišče po prejemu odgovora na tožbo, pripravljalne vloge ali izvedbi naroka strankam določi rok, v katerem lahko predložijo naslednjo pripravljalno vlogo) sicer mogoče že zdaj. Posledica neupoštevanja navodila sodišča je neupoštevanje strankine vloge (novi sedmi odstavek 20. člena ZUS-1). Poleg tega lahko po novem sodišče stranki odredi tudi omejitev časa za ustno podajanje navedb na naroku (novi osmi odstavek 20. člena ZUS-1), kar pomeni preciziranje dolžnosti predsednik senata skrbeti, da se (med drugim) postopek ne zavlačuje (drugi odstavek 298. člena ZPP).
Poravnava
ZUS-1 določa, da lahko stranke v upravnem sporu sklenejo poravnavo ves čas do izdaje odločbe (prvi odstavek 57. člena ZUS-1), novela pa zdaj za sodišče in stranke uvaja dolžnost, da si morajo ves čas prizadevati za sklenitev poravnave (spremenjeni drugi odstavek 57. člena ZUS-1). Prav tako novela zahteva, da toženec pri odločanju o sklenitvi poravnave upošteva morebitne posledice sklenitve poravnave na javno korist ter višino stroškov in trajanje postopka v primeru, da poravnava ne bo sklenjena (spremenjeni tretji odstavek 57. člena ZUS-1).
Sojenje na seji
Novela posega tudi v določbe ZUS-1 glede odločanja brez glavne obravnave (sojenje na seji), in sicer se (le) dodajata še dve izjemi (poleg že obstoječih treh), ko lahko sodišče odloči brez glavne obravnave. Tako lahko sodišče torej ravna tudi, (1) če stranke predlagajo le take dokaze, ki niso potrebni za ugotovitev spornih dejstev, saj jih je mogoče ugotoviti tudi brez izvedbe predlaganih dokazov, ter (2) če sodišče odloča le na podlagi listin in so se stranke strinjale, da se glavna obravnava ne opravi, pri čemer sodišče ni vezano na dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v postopku izdaje upravnega akta (spremenjeni drugi odstavek 59. člena ZUS-1). Ob tem ne gre spregledati, da (ob predlagateljičinem sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije v zadevi Up-794/18 z dne 11. novembra 2022) kot izjema od sojenja na glavni obravnavi torej ostaja primer, ko stranke navajajo le tista nova dejstva in dokaze, ki jih v skladu z ZUS-1 sodišče ne more upoštevati, ali predlagana nova dejstva in dokazi niso pomembni za odločitev, za katero je Vrhovno sodišče v sklepu v zadevi X Ips 22/2020 z dne 26. avgusta 2020 sicer ugotovilo, da je protiustavna.
Vezanost upravnega organa
Po novem je predvideno, da lahko sodišče, če s sodbo odpravi izpodbijani upravni akt, v njej določi način izvršitve svoje odločitve (novi tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Poleg tega pa bo v primeru ugoditve tožbi in vrnitve zadeve v ponovni postopek pristojni organ zdaj vezan (poleg na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka) tudi na izrek sodbe in dejansko stanje, ki ga je sodišče ugotovilo na glavni obravnavi v postopku, v katerem je tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani upravni akt (spremenjeni peti odstavek 64. člena ZUS-1).
Pripravil: Patricij Maček
